Prvi mestni ljudski park so oblikovali po zgledu v mestih habsburškega cesarstva, kot so Ljubljana, Gradec in Trst. Goriški Ljudski park je slovel predvsem po svoji bogati botanični zasnovi, ki se je ponašala s sredozemskimi in eksotičnimi vrstami (ailanto, nizke juke, agave, aloja, ginko, čudovita magnolija, ki so jo vsadili že kot odraslo, cvetoče gredice), v dokaz milega in zdravega mestnega podnebja.

Sprehodili se bomo po parku v dolini Korna, ki je pomemben povezovalni člen med zgodovinskimi mestnimi parki in zelenimi površinami, ki se razprostirajo vzdolž potoka do izliva v Sočo v Stražicah.

Naslednji se bo odkril park palače Zingraf (Coronini – Cronberg). Grof Alfred Coronini je italijanski vrt ob vili spremenil v velik park po angleško-kitajski modi, v katerem uspeva  tako alpsko kot sredozemsko in eksotično rastlinje.

Od drevoreda se bomo povzpeli do griča s templjem se podali v gradnov gozd. Navzdol nas vodi pot do vhoda v vilo, od koder se razteza angleški travnik z libanonskimi cedrami. Od tod se odpira čudovit razgled na goriški grad ter na travnik na dnu doline. Po strmem sestopu vzdolž kamnitega vrta se razkrije prostrano travišče, kjer je nekoč tekel potok Koren. Navkreber nas vodi pot do ribnika in kamnite kulise z nišami, zapolnjenimi z alegoričnimi kipi, pod senčnico vrtnic pa do vhodnega drevoreda.

Na koncu še park samostana svete Uršule na ulici Palladio. Zaradi bogatega izbora, redkosti rastlinskih vrst in rekreacijskih dejavnosti (tenis, kolesarjenje, sabljanje) sta vila in park postala prefinjena referenčna točka, nekakšen ekskluzivni klub za goriško visoko gospodo.